»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Cannes je bil zame kot cinefilko vedno vrhunec univerzalnega filmskega jezika. Biti na mestu ranljivosti, v temni kinodvorani, polni neznancev, in gledati popolnoma nov film je moj najljubši kraj. Osupla, navdušena in ponižna sem, da bom lahko predsednica žirije filmskega festivala v Cannesu. Komaj čakam, da vidim, kakšna potovanja čakajo vse nas.«

»Občuti v enaki meri tako ponižnost kot vznemirjenje.«

»Pri Cannesu je seveda vse mogoče, mi pa vzbuja nelagodje, da Thierry Fremaux kar naprej govori, da preučuje situacijo, ne pove pa, kaj hoče narediti. Mi bomo izpeljali predvideni program, če v Cannesu še vedno premišljajo o svojih naslednjih korakih, potem ni nobenega dialoga.«

»Ne ozrem se nazaj in ne rečem, da bi si želel, da bi bil jaz ta tip. Res sem zadovoljen s starostjo.«

»Prenehajte – nisem še mrtev.«

»Zelo sem se ganjen. Pravijo, da ko si tik pred smrtjo, vidiš svoje življenje, kako se ti odvije pred očmi, jaz pa sem pravkar videl svoje življenje, kako se mi je odvilo pred očmi. Velik dober del mojega življenja, vendar ne vse moje življenje.«

»Mislim, da je letošnji izbor filmov eden najboljših v Cannesu v zadnjih letih.«